Brazilija

Širi se prek ogromnega področja med Andi na zahodu in Atlantikom na vzhodu, meji pa na Urugvaj, Argentino, Paragvaj in Bolivijo na jugu, Peru in Kolumbijo na zahodu, Venezuelo, ter Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano na severu. Brazilija je dobila ime po bražiljki (Caesalpinia brasiliensis), krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, v njej pa najdemo tako ekstenzivno kmetijska področja kot deževne pragozdove.

Federativna republika Brazilija República Federativa do Brasil
Zastava Grb
Geslo: Ordem e Progresso  (portugalsko) »Red in napredek«
Himna: Brazilska državna himna
Glavno mesto	Brasilia 15°45′S, 47°57′W
Največje mesto	São Paulo
Uradni jeziki	portugalščina
Demonim(i)	Brazilec, Brazilka
Vlada	predsedniška zvezna republika
• predsednik	Luiz Inácio Lula da Silva
• podpredsednik	Geraldo Alckmin
Neodvisnost  od Portugalske
• razglašena	7. septembra 1822
• priznana	29. avgusta 1825
• republika	15. novembra 1889
Površina
• skupaj	8.514.877 km2 (5.)
• voda (%)	0,65
Prebivalstvo
• popis 2022	203.062.512
• gostota	25/km2 (193.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	2.13 bilijona $ (9.)
• skupaj (PKM)	4,10 bilijona $ (8.)
• na preb. (nominal.)	10.412 $ (78.)
• na preb. (PKM)	20.079 $ (78.)
Gini (2020)	48,9 visok
HDI (2022)	0,754 visok · 87.
Valuta	real (R$) (BRL)
Časovni pas	UTC −2 do −5 (BRT)
Klicna koda	+55
Internetna domena	.br

Tordesilljska pogodba, potrjena s bulo papeža Aleksandra VI. iz leta 1494, je razdelila novo odkrite dežele na vplivna območja Španije in Portugalske po poldnevniku, ležečem približno 1770 km zahodno od Zelenortskih otokov. Obala današnje Brazilije, ki so jo Evropejci prvič ugledali leta 1500, je s tem pripadla Portugalski. V 16. stoletju so jo razvili kot kolonijo, katere gospodarstvo je v znatni meri temeljilo na suženjskem delu. Leta 1808 se je v Brazilijo pred Napoleonovo vojsko začasno zatekla portugalska kraljeva družina in vlada. Kljub njihovi vrnitvi trinajst let pozneje je to obdobje med Brazilci vodilo k naraščajoči želji po neodvisnosti, tako da je leta 1822 takratni knez namestnik Pedro I. Brazilski ustanovil neodvisno Brazilsko cesarstvo, ki je trajalo do leta 1889, ko je bil njegov naslednik Pedro II. Brazilski odstranjen in namesto tega vzpostavljena federativna republika.

S koncem 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja se je v Brazilijo priselilo prek 5 milijonov ljudi. To je bilo obenem obdobje industrializacije in nadaljnje širitve v notranjost dežele. Leta 1937 je oblast prevzel diktator Getulio Vargas do leta 1945, ko so bile znova razpisane splošne volitve. Leta 1964 je oblast z državnim udarom prevzela vojaška hunta, ki je ostala na oblasti do leta 1985, ko se je Brazilija vrnila k demokratični izbiri voditelja

 

Brazilija je razdeljena na 26 zveznih držav (portugalsko estado, množina estados) in eno zvezno okrožje (portugalsko distrito federal), ki so združeni v pet večjih pokrajin:

• Srednje-vzhodna pokrajina (Região Centro-Oeste)

• Zvezno okrožje Brasilia (DF)
• Goiás (GO)
• Mato Grosso (MT)
• Mato Grosso do Sul (MS)

• Severovzhodna pokrajina (Região Nordeste)

• Alagoas (AL)
• Bahia (BA)
• Ceará (CE)
• Maranhão (MA)
• Paraíba (PB)
• Pernambuco (PE)
• Piauí (PI)
• Rio Grande do Norte (RN)
• Sergipe (SE)

• Severna pokrajina (Região Norte)

• Acre (AC)
• Amapá (AP)
• Amazonas (AM)
• Pará (PA)
• Rondônia (RO)
• Roraima (RR)
• Tocantins (TO)

• Jugovzhodna pokrajina (Região Sudeste)

• Espírito Santo (ES)
• Minas Gerais (MG)
• Rio de Janeiro (RJ)
• São Paulo (SP)

• Južna pokrajina (Região Sul)

• Paraná (PR)
• Rio Grande do Sul (RS)
• Santa Catarina (SC)

Brazilija šteje 212,150,193 prebivalcev. Največ ljudi je starih med 15 in 64 let (26,7 %), sledijo pa jim tisti med 0 in 14 let (26,7 %), najmanj pa je ljudi nad 65 let (6,4 %). Povprečna starost prebivalcev je 28,6 let. 88,6 % prebivalstva, starega nad 15 let je pismenega.

Število prebivalcev se letno zviša za 1,199 %. Urbanizacija je 86 %, to pomeni, da večina prebivalcev živi v mestih.

Z HIV-om je okuženih 0,6 % ljudi.

V Braziliji je največ belcev (47.73%), nekaj manj je mulatov (43.13%), ostali prebivalci pa so črnci, Japonci, Arabci, Amerindi in drugi.

Verstva

Največ je katoličanov (64.6%), manj je protestantov (22.2%), ostali so animisti, Bantu/vudu ali drugo.

Jezik

Večinoma govorijo portugalščino (uradni in najbolj razširjen jezik), španščino, nemščino, italijanščino, japonščino, angleščino.

• arhitektura Brazilije

 

Poglejte si besedo brazilija v Wikislovarju, prostem slovarju.

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Brazilija

• Curitiba Brazil; v angleščini
• Brazil
• South America.
• Old Postcards from Brazil