Najdbi Prešernovih rokopisov

Luka Zibelnik, lektor slovenskega jezika na Clevelandski državniuniverzi, prostovoljec v clevelandskem Slovenskem muzeju in arhivih inavtor prvih spletnih razredov slovenščine, ki so na voljo po vsemsvetu, je v letos s pomočjo generalnega konzula RS v Clevelandu,Andreja G. Rodeta, naletel na dve doslej nepoznani varianti rokopisovPrešernovih pesmi Slovo od mladosti in Dohtar.

Lastnik, Evgen Favetti, se je aprila 2016 prijazno odločil, da borokopisa podaril clevelandskemu muzeju, kjer bodo na ogled najprej naposebnem dogodku, potem pa bodo v muzeju razstavljeni v Prešernovisobi, ki bo posvečena Favettijevemu očetu. Ta je rokopisa dobil v darod knjigarnarja, založnika in zbiratelja Janeza Dolžana v poznih tridesetihletih prejšnjega stoletja, ko je bil pri njem zaposlen. Kakšna je bilapot rokopisov do Dolžana, še ni znano. Mogoče sta se nahajala v rokahskrbnika Levstikove zapuščine Emila Gutmana. Levstikova zapuščina jevsebovala Čopove, Kastelčeve, Prešernove in druge rokopise, katerihglavnino je Gutman iz Gorice leta 1904 izročil ljubljanski študijskiknjižnici (danes NUK), posamezni dokumenti iz nje pa so lahko ubralitudi druga pota. Druga možnost je, da je Prešeren zapisal pesmi zapriložnostno darilo in sta se ohranili v lasti dedičev obdarovanca,dokler se ni eden od njih odločil za prodajo antikvarju Dolžanu.Rokopis je pripotoval v ZDA, kamor so se Favettijevi preselili leta1950, po smrti očeta (prav tako Evgena Favettija) pa so prišli vsinove roke. Enainosemdesetletni gospod, ki odlično govori slovensko,se zaveda pomembnosti svojega daru in z zanimanjem spremlja raziskavorokopisov.

Oba Prešernova rokopisa sta podpisana in lepo ohranjena, Slovo odmladosti je še v bohoričici, Dohtar pa že v gajici. Rokopisa se vposameznostih razlikujeta od poznanih petih oz. šestih variant tehpesmi. Slovo je iz časa pred prvo objavo v prvi Krajnski čbelici 1830,Dohtar pa je iz časa po objavi v 4. zvezku Krajnske čbelice 1833 inpred cenzurnimi rokopisi Poezij iz leta 1846.

Najdba Prešernovih rokopisov je izjemnega pomena, saj je od zadnjegatakega dogodka minilo skoraj 60 let. Strokovna analiza tekstov boizšla v septembrski številki Slavistične revije. Z raziskavo seukvarjajo literarni zgodovinarji Miran Hladnik, Aleksander Bjelčevičin Luka Zibelnik ter kemičarka Jana Kolar, ki bo s spektralno analizopapirja pomagala potrditi avtentičnost dokumentov; gre za prvo uporaboinovativne metode datiranja na Prešernu.

Luka Zibelnik in Miran Hladnik