Citiranje in reproduciranje umetnin

Objave Hladnik

Mogoče bo še koga zanimalo, kako citirati umetnine. Vprašanje jezastavil Boštjan, ki bi želel uporabiti posnetke Van Eyckovih slik vnizozemskem muzeju lepih umetnosti, ki jih je našel na Youtubu.

Sklicevati se na naslove objav, javno dostopnih ali manj dostopnih, niproblematično. Na Youtubov klip se sklicujemo, ker ni podatka oavtorju, samo z naslovom, lokacijo in datumom; hiperlinkhttps://www.youtube.com/watch?v=1IZxr6eGJqk dodajti za tisk nismiselno, ker ga nihče ne pretipkava v iskalno polje in ker ni dovoljtrajen. Torej:

The Stay At Home Museum – Episode 1: Jan van Eyck. Youtube 8. aprila 2020.

Drugače pa je z vključevanjem dela ali njegovega posameznega kosa vdrugo delo, recimo v obliki posnetka zaslona. Včasih je veljalonenapisano pravilo, da do 20 % tujega dela še gre, v digitalnih časihpa se je ta 20-odstotna toleranca nekam izgubila in jo lastnikiavtorskih pravic preganjajo celo v učbenikih in čitankah, kjer je bilasvojčas samoumevna. Pri slikah je objava izreza enako problematičnakot objavacele slike. Vse to se vendarle dá ob izrecnem dovoljenju lastnikaavtorskih pravic oz. lastnika fizičnega dela. Pridobivanje takihdovoljenj, bodisi zastonj (with courtesy of) ali za denar, je zoprn inne nujno uspešen posel: za natis bi še dovolili, za objavo na spletupa ne več. Pa tudi spletna mesta, kjer se reprodukcija pojavi, se medseboj razlikujejo: na Facebooku se tolerira marsikaj, ker/če ne gre zajavno mesto, na Wikipediji, kjer je vse objavljeno pod licenco CC, paso dovoljene samo objave posnetkov del v javni lasti.

Slikar van Eyck (1390–1441) je seveda v javni lasti,niso pa take narave klipi z njegovimi deli na Youtubu niti razlageumetnostnih zgodovinarjev na njih, zato je bolje poiskati kak drugvir, recimo Europeano, kjer je veliko umetnin opremljeno z licenco CCin jih torej lahko mirno reproduciramo.

V principu bi tudi v državah, ki ne poznajo svobode panorame, lahko reproduciraliartefakte, katerih avtorji so umrli pred več kot 70 leti, vendardržave reprodukcijo ovirajo na različne načine, pri nas prek Zakona ovarstvu kulturne dediščine. Za nizozemski muzej lepih umetnosti, ki jena Youtubovih posnetkih, ni jasno, kakšna je njegova politika: ali si staremojstre lasti, ali z reprodukcijami služi in za kakšen namen splohnapravi posnetek za uporabnika.

Najvarneje je poseči po reprodukcijah v Zbirki (Wikimedia Commons),ker pravice za objavo tam strogo preverijo in ker so slike objavljenepod licecno CC, tule je npr. van Eyckov opus.

Če imamo doma besedila, fotografije, slike ali druge umetnostneizdelke, ki so jim avtorske pravice že potekle – fotografirajmo jihin postavimo v Zbirko, da bodo od njih imeli kaj tudi drugi.

Slovlit 5. feb. 2021